Na šest tisoč metrih globine našli pravo stvar. “Ne bomo več odvisni od Kitajske”

Japonski raziskovalci so med testno misijo ladje za globokomorsko vrtanje z morskega dna na globini 6.000 metrov izvlekli usedline, ki vsebujejo redkozemeljske elemente, je sporočila japonska vlada. Kot so dejali, da je to prvi poskus rudarjenja redkih zemelj v globokem morju na tej globini, piše Forbes Hrvaška.

“Vzorec bo podvržen podrobni analizi, vključno z natančno količino redkozemeljskih elementov, ki jih vsebuje,” je dejal vladni tiskovni predstavnik Kei Sato in misijo označil za “pomemben dosežek v smislu gospodarske varnosti in razvoja pomorskih zmogljivosti”.

Vzorec je zbralo znanstveno plovilo za globokomorsko vrtanje Chikyu, ki je prejšnji mesec odplulo proti oddaljenemu pacifiškemu otoku Minami Torishima, območju, za katerega se domneva, da vsebuje znatne količine dragocenih mineralov v okoliških vodah.

Omejena dobava

Misija prihaja sredi zaostrenih geopolitičnih napetosti. Kitajska, daleč največji dobavitelj redkih zemelj na svetu, v zadnjih mesecih povečuje pritisk na Japonsko, potem ko je premierka Sanae Takaichi novembra namignila, da bi se Tokio lahko vojaško odzval na morebiten kitajski napad na Tajvan, ki ga Peking šteje za svoje ozemlje in ne izključuje uporabe sile.

Medtem je Kitajska omejila izvoz izdelkov z dvojno rabo na Japonsko, kar je v Tokiu sprožilo skrbi, da bi lahko država omejila tudi pošiljke redkih zemelj.

Redke zemlje – skupina 17 kovin, ki jih je težko pridobiti iz zemeljske skorje – so ključni za proizvodnjo električnih vozil, trdih diskov, vetrnih turbin, laserskih sistemov in sodobnega orožja.

Tretje največje nahajališče na svetu

Območje okoli Minami Torishima, ki leži v japonskih teritorialnih vodah, naj bi vsebovalo več kot 16 milijonov ton redkih zemelj, kar ga uvršča med tretje največje nahajališče na svetu, poroča poslovni dnevnik Nikkei.

Po teh ocenah nahajališča na območju vsebujejo za približno 730 let zalog disprozija, kovine, ki je ključna za izdelavo močnih magnetov v pametnih telefonih in električnih avtomobilih, ter za približno 780 let zalog itrija, ki se uporablja v laserski tehnologiji.

Kitajska že dolgo izkorišča svoj prevladujoči položaj v sektorju redkih zemelj kot orodje geopolitičnega vpliva, tudi med trgovinskim konfliktom z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) Kitajska pomeni skoraj dve tretjini svetovne proizvodnje redkih zemelj in kar 92 odstotkov svetovne predelave.

Avtor članka je Borivoje Dokler, Forbes Hrvaška.